Stereotip o kitajskem avtomobilu kot poceni alternativi, se pri modelu BYD Seal hitro razblini. Ko proizvajalec ponudi zmogljiv električni pogon, kakovostne materiale in prepričljivo vozno izkušnjo, nizka cena ni več samoumevna. BYD želi na evropskem trgu ubrati podobno pot, kot so jo pred leti prehodili kitajski izdelovalci pametnih telefonov. Najprej pokaže tehnološko znanje, nato pa kupce prepričuje, da za primerljivo izkušnjo ni nujno izbrati tradicionalne evropske ali korejske znamke.
BYD trenutno največ pozornosti namenja priključnim hibridom, saj evropski kupci do popolne elektrifikacije še vedno ohranjajo določeno mero nezaupanja. Prav zato je električni Seal toliko zanimivejši. Ne nastopa kot cenovno ugoden vstop v svet električnih avtomobilov, temveč kot limuzina, ki želi tekmovati z uveljavljenimi modeli po zmogljivostih, dosegu in kakovosti izdelave. Model na testu je poganjal elektromotor na zadnji osi z 230 kilovati oziroma 313 konjskimi močmi in 360 Nm navora. Do 100 kilometrov na uro pospeši v 5,9 sekunde, končna hitrost pa je omejena na 180 kilometrov na uro. Energijo shranjuje 82,5-kilovatna litij-železo-fosfatna baterija, ki podpira hitro polnjenje z močjo do 150 kilovatov, uradni kombinirani doseg pa znaša do 570 kilometrov.
Dober prvi vtis, a ne brez kompromisov
Na papirju Seal hitro ustvari občutek celovitega izdelka, v praksi pa pokaže tudi širšo smer razvoja električnih avtomobilov. Teža in aerodinamika sta postali osrednja razvojna dejavnika, zato se v ospredje vračajo limuzinske silhuete, nižji profili in mehke linije. Seal temu receptu dosledno sledi. Oblika je elegantna in aerodinamična, vendar je težko spregledati, da si električni modeli različnih kitajskih znamk postajajo vse bolj podobni. Oblikovna prepoznavnost zato ni tako izrazita, kot bi jo pri avtomobilu tega cenovnega razreda pričakovali.
Minimalizem, ki zahteva prilagajanje
Tudi notranjost stavi na sodoben minimalizem, vendar ne le zaradi vizualnega učinka. Kakovost materialov je na visoki ravni, občutek izdelave prepričljiv, kabina pa deluje dovolj prestižno, da Seal ne daje vtisa cenejše alternative. Minimalistični pristop ponekod kljub temu prestopi mejo uporabnosti. Skoraj popolna odsotnost fizičnih gumbov pomeni, da je treba več opravil, ki bi jih lahko izvedli z enim pritiskom, iskati na zaslonu. Funkcije praviloma delujejo, vendar njihova uporaba med vožnjo po nepotrebnem odvrača pozornost.
Ime Seal se nanaša na tjulnja in ne na pečat, saj model sodi v družino vozil, ki jih navdihuje ocean. Avtomobil kljub temu ne deluje nič kaj »tjulnjevsko«. Njegova silhueta je vitka, športna in dovolj umirjena, da ne skuša pozornosti pridobivati z oblikovnimi presežki. Pomembneje je, da vitkost ni šla na račun prostora v kabini. Na zadnji klopi je dovolj prostora tudi za odrasle potnike, skoraj trimetrska medosna razdalja pa poskrbi za občutek zračnosti, ki sodi med njegove bolj prepričljive lastnosti.
Prostorna kabina in manj praktičen prtljažnik
Manj prepričljiv je prtljažnik. Na papirju ponuja od 485 do 1.440 litrov prostora, vendar prostornina sama ne pove dovolj o vsakodnevni uporabnosti. Kupejevsko oblikovan zadek omejuje odprtino in dostop. Prav zato Seal ni tako praktičen kot klasična kombilimuzina. Že srednje velik zložljiv električni skiro zahteva nekaj prilagajanja pri nalaganju. Dodatna omejitev je deljiva zadnja klop brez odprtine za prevoz daljših predmetov, zaradi česar je prevoz smuči ali podobne opreme precej manj preprost, kot bi nakazovale zunanje mere avtomobila.
Ko programska logika stopi v ospredje
Kakovost izdelave pokaže, da BYD obvlada strojni del avtomobila, več rezerv pa ostaja pri programski logiki. Nekatere podrobnosti delujejo, kot da so jih razvijali inženirji z veliko tehnološkega, vendar nekoliko manj avtomobilskega znanja. Dober primer je samodejno preklapljanje med dnevnim in nočnim načinom zaslona. Na oblačen dan ali med vožnjo skozi sence sistem prepogosto spreminja način prikaza, zato zaslon skoraj neprestano preklaplja. Gre za malo podrobnost, ki ne vpliva na osnovno funkcionalnost, vendar zmanjšuje občutek dodelanosti.
Podobno velja za množico opozorilnih sistemov. Sodobni varnostni standardi od proizvajalcev zahtevajo vedno več asistence, vendar Seal pogosto deluje pretirano zaščitniško. Dovolj je že bežen pogled proti pločniku in sistem se oglasi z opozorilom. BYD se sicer ni odločil za posebej agresivne zvočne signale, a je piskanja vseeno več, kot bi bilo potrebno. Še posebej moteče je, ker avtomobil pogosto opozarja na situacije, ki niso niti približno kritične. Pri vsakodnevni uporabi prav takšne podrobnosti odločajo, ali tehnologija deluje kot pomoč ali kot motnja.
Nekatere posebnosti sčasoma postanejo del vsakodnevne rutine, druge pa odpirajo pomembnejša vprašanja. Med spuščanjem po strmem klancu se je pokazala manj prijetna lastnost zavornega sistema. Ob zaviranju je bilo mogoče občutiti prehod med regenerativnim in klasičnim zaviranjem, pri čemer se je zdelo, kot da zavora za trenutek popusti, nato pa ponovno prime z večjo močjo. Takšni prehodi pri električnih vozilih niso neobičajni, vendar bi morali biti pri avtomobilu tega razreda bolj uglajeni. Seal prav tako ne ponuja vožnje z enim pedalom, ki jo številni uporabniki električnih avtomobilov danes že razumejo kot del pričakovane uporabniške izkušnje.
Bolj smiselno je zasnovan nabor voznih načinov, saj BYD ni dodajal nastavitev zgolj zaradi daljšega seznama opreme. Običajni način daje prednost udobju, športni doda več odzivnosti, varčni pa pomaga podaljšati doseg, ko stanje baterije ni več spodbudno. Manj prepričljiva je klimatska naprava, ki se hlajenja pogosto loti s preveč vneme. Kdor je v evropskih avtomobilih vajen nastavitve na 22°C, bo moral temperaturo verjetno nastaviti na 24 ali celo več, če se želi izogniti občutku ledene jame.
Učinkovitost brez večjih presenečenj
Poraba energije je ostala v pričakovanih okvirih in potrjuje, da Seal pri učinkovitosti ne išče bližnjic z omejevanjem zmogljivosti. Uradni podatek znaša 17,2 kilovatne ure na sto kilometrov, med približno 800 km testne vožnje, od tega polovico na avtocesti, pa se je poraba ustalila tik pod 20 kilovatnimi urami. Rezultat je primerljiv z električnimi limuzinami podobne moči in mase. Seal namreč tehta 2.130 kilogramov, zato poraba ne izstopa negativno, hkrati pa tudi ne predstavlja posebne konkurenčne prednosti.
Pri polnjenju ostaja prostor za napredek
Več pomislekov vzbuja polnjenje, saj se prav tu najhitreje pokaže razlika med dobrim podatkom na papirju in uporabniško izkušnjo na daljši poti. Krivulja moči je sprva spodbudna, nato pa začne že pri približno polovici napolnjenosti opazno padati. Polnjenje od 20 do 80 % zato traja približno pol ure. To je še vedno sprejemljivo, vendar Seal ne izstopa v razredu, kjer se najboljši tekmeci vse bolj približujejo dvajsetim minutam.
Na cesti pokaže svoj pravi obraz
Med vsakodnevno uporabo Seal najbolj prepriča tam, kjer avtomobil šteje največ. Radarski tempomat in sistem za ohranjanje voznega pasu delujeta uglajeno, podvozje pa uspešno združuje udobje in stabilnost. Avtomobil ni pretirano mehak, zato ohranja dovolj nadzora in omogoča nekaj užitka tudi v hitreje odpeljanih ovinkih. Moči je vedno dovolj, odzivnost električnega pogona pa ostaja ena njegovih največjih prednosti. Prav vozna celovitost je razlog, da pomanjkljivosti programske opreme delujejo še bolj nepotrebno.
Visoka pričakovanja razkrijejo tudi manjše slabosti
Sklep je zato precej jasen. Težava modela BYD Seal ni mehanika, kakovost izdelave ali električni pogon. Največ vprašajev ostaja pri programski logiki vozila, ki prepogosto daje občutek izdelka tehnološkega velikana, ki se avtomobilske obrti še uči. Seal je kljub temu zelo dober avtomobil in dovolj prepričljiv, da ga ni smiselno obravnavati zgolj kot kitajsko alternativo uveljavljenim znamkam. Toda, pri ceni skoraj 48 tisoč evrov kupci ne kupujejo več predvsem ugodnega razmerja med ceno in opremo. Upravičeno pričakujejo celovit izdelek, pri katerem so enako dobro kot pogon in podvozje izdelane tudi podrobnosti uporabniške izkušnje.