Otrok pri prepisovanju s šolske table pogosto dela napake, med učenjem hitro izgubi koncentracijo ali se začne izogibati športnim dejavnostim, pri katerih mora spremljati oddaljene predmete. Takšne spremembe starši in učitelji pogosto povezujejo z utrujenostjo, nezainteresiranostjo ali pomanjkanjem pozornosti. Vendar je lahko razlog tudi precej drugačen. Otrok morda ne vidi dovolj dobro, da bi lahko nemoteno sledil dogajanju okoli sebe. Posebnost kratkovidnosti pri otrocih je namreč prav v tem, da težave pogosto ne prepoznajo sami, saj nimajo primerjave, kako jasno bi morali videti.
Otrok lahko slabši vid sprejme kot nekaj povsem običajnega
Kratkovidnost oziroma miopija je refrakcijska napaka očesa, pri kateri so bližnji predmeti razmeroma jasni, bolj oddaljeni pa zamegljeni. Šolar lahko zato brez posebnih težav bere knjigo ali uporablja telefon, medtem ko napisov na tabli ne razloči več dovolj dobro. Ker se spremembe vida lahko pojavijo postopoma, otrok pogosto niti ne opazi, da se njegova sposobnost gledanja na daleč slabša. Namesto da bi o težavah povedal staršem ali učiteljem, razvije načine prilagajanja. Pri prepisovanju pogleda v zvezek sošolca, se presede bližje tabli ali preprosto sprejme dejstvo, da oddaljenih napisov ne vidi ostro. Odsotnost pritožb zato še ne pomeni, da otrok nima težav z vidom.
Napake pri prepisovanju in izogibanje športu niso nujno povezani z otrokovo pozornostjo
Eden od manj očitnih znakov kratkovidnosti so spremembe v otrokovem vedenju. Te se lahko pojavijo precej prej, kot otrok prvič pove, da slabše vidi. Pogosto mežikanje, pripiranje oči, približevanje televizijskemu zaslonu ali držanje knjige in telefona zelo blizu obraza, so razmeroma prepoznavni opozorilni znaki. Precej težje pa je slabši vid prepoznati, kadar se kaže kot zmanjšana koncentracija, glavobol, utrujenost oči ali izguba zanimanja za določene dejavnosti. Otrok, ki pri športu težje spremlja žogo, se lahko začne izogibati igram, pri katerih je pomembno dobro zaznavanje oddaljenih predmetov. Podobno lahko učenec zaradi težav pri gledanju na tablo pri pouku deluje nezainteresirano, čeprav je razlog za njegovo vedenje povsem drugačen.
Prav zato je pomembno spremljati predvsem spremembe glede na otrokovo običajno vedenje. Posamezna napaka pri prepisovanju še ne pomeni težav z vidom. Ponavljajoče se težave v različnih okoliščinah pa so lahko razlog za pregled. Posebno pozornost zahtevajo situacije, ko trok brez težav opravlja naloge na bližino, pri dejavnostih, ki zahtevajo gledanje na daleč, pa postaja manj uspešen.
| Vas zanima, kako razred, ulico ali igrišče vidi kratkoviden otrok? Tukaj je simulator kratkovidnosti! |
Opozorilni znaki, ki jih je smiselno povezati tudi z vidom
Starši lahko postanejo pozorni na več vsakodnevnih sprememb, ki se na prvi pogled ne zdijo neposredno povezane z očmi:
- Otrok pogosto napačno prepisuje s šolske table ali se želi presesti bližje.
- Pri gledanju televizije pripira oči oziroma se približuje zaslonu.
- Knjigo, telefon ali risbo drži nenavadno blizu obraza.
- Pogosteje menca oči ter se pritožuje zaradi glavobolov ali utrujenosti.
- Pri učenju hitreje izgublja koncentracijo, predvsem kadar mora gledati na daleč.
- Pri športu težje spremlja žogo ali se začne izogibati določenim dejavnostim.
Ti znaki sami po sebi še ne potrjujejo kratkovidnosti, saj imajo lahko tudi druge vzroke. Njihovo ponavljanje pa je dovolj tehten razlog, da se preveri otrokova vidna funkcija.
Zakaj otrokova razlaga, da vidi dobro, ni vedno zanesljiva
Na manj očitne znake slabšanja vida opozarja tudi dr. Petra Popović, dr. med., iz očesne ordinacije in optike Oftalma. Po njenih izkušnjah starši spremembe pogosto pripišejo utrujenosti, nezbranosti ali otrokovi nezainteresiranosti, čeprav se v ozadju lahko skrivajo težave z vidom.
Starši najpogosteje spregledajo manj očitne znake, saj jih hitro pripišejo utrujenosti, nezbranosti ali otrokovi nezainteresiranosti. Otrok se denimo izogiba dejavnostim, pri katerih mora gledati na daleč, pri učenju hitreje izgubi koncentracijo, toži zaradi glavobolov ali utrujenih oči, vendar sam ne pove, da slabše vidi. Otroci namreč pogosto nimajo primerjave in mislijo, da tudi drugi svet vidijo enako.
Pomembno je tudi, da otrokovega odgovora na vprašanje, ali dobro vidi, ne razumemo kot zanesljive potrditve ustreznega vida. Otrok namreč svojo vidno izkušnjo dojema kot običajno. Prav zato imajo opazovanja staršev in učiteljev pomembno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju morebitnih težav.
Pregled vida lahko odkrije težave, ki pri vsakodnevnih dejavnostih ostajajo skrite
Otroške oči imajo izrazito sposobnost akomodacije oziroma prilagajanja ostrenja, zaradi česar nekatere refrakcijske napake niso takoj očitne. Tudi uspešno prepoznavanje posameznih znakov na določeni razdalji še ne poda vseh informacij o otrokovem vidu. Celovitejši pregled vida lahko vključuje oceno vidne ostrine, sodelovanja in gibljivosti oči, meritev refrakcije ter po potrebi pregled očesnega ozadja. Postopki se prilagodijo otrokovi starosti, pri najmlajših pa se namesto črk uporabljajo slike in simboli. Pregled je praviloma neboleč, zato tudi pri mlajših otrocih ni razloga za odlašanje zgolj zaradi bojazni pred samim postopkom.
Dr. Petra Popović poudarja, da pregled ni smiseln šele takrat, ko otrok neposredno pove, da vidi zamegljeno.
Pregled vida svetujem vedno, ko starši ali učitelji opazijo spremembo v otrokovem vedenju, gledanju na tablo, branju ali vsakodnevnih dejavnostih. Na pregled ni treba čakati do trenutka, ko otrok sam potoži zaradi zamegljenega vida. Še posebej pomembno je redno spremljanje pri otrocih, katerih starši so kratkovidni, in pri tistih, pri katerih je bila kratkovidnost že ugotovljena, saj lahko v obdobju rasti hitro napreduje.
Pri kratkovidnosti ni pomembna samo dioptrija, temveč tudi hitrost njenega povečevanja
Ko se pri otroku potrdi kratkovidnost, ustrezna korekcija vida predstavlja le en del obravnave. Pomembno je tudi spremljanje njenega napredovanja, saj se lahko dioptrija med rastjo spreminja, očesno zrklo pa podaljšuje. Zgodnejši pojav kratkovidnosti pomeni daljše obdobje, v katerem lahko stanje napreduje. Višja stopnja kratkovidnosti je povezana tudi z večjim tveganjem za določene očesne zaplete v odraslosti. Zato se sodobna obravnava vse bolj usmerja tudi v metode, katerih cilj je upočasnitev napredovanja kratkovidnosti, ne zgolj izboljšanje trenutne vidne ostrine.
Pri tem ni pomembna samo vrednost dioptrije ob prvem pregledu, ampak tudi njeno spreminjanje na zaporednih kontrolah. Otrok, ki z očali danes dobro vidi, namreč še vedno potrebuje spremljanje, saj jasen vid s korekcijo ne pove, kako hitro kratkovidnost napreduje.
Posebne očalne leče omogočajo tudi obvladovanje napredovanja kratkovidnosti
Med možnostmi za obvladovanje otroške kratkovidnosti so tudi posebej zasnovane očalne leče, ki poleg korekcije vida ustvarjajo optični signal za upočasnjevanje njenega napredovanja. Leče HOYA MiYOSMART iQ so ene takšnih. Njihov osrednji del je namenjen zagotavljanju jasnega vida, posebni optični segmenti okoli njega pa ustvarjajo tako imenovani miopični defokus. Gre za pristop, pri katerem se poleg zagotavljanja ustrezne vidne ostrine vpliva tudi na optične pogoje, povezane z napredovanjem kratkovidnosti.
V 12-mesečni randomizirani raziskavi, ki so jo izvedli pri HOYA, pri devetih od desetih otrok, starih od 4 do 12 let, ni prišlo do klinično pomembnega napredovanja kratkovidnosti. O izbiri ustrezne metode zato odloča očesni strokovnjak na podlagi individualnega stanja, starosti in ugotovitev pregledov. Redno spremljanje vida ostaja potrebno tudi ob uporabi posebnih očalnih leč.
Sprememba otrokovega vedenja je lahko pomembnejši opozorilni znak kot njegova pritožba
Pri prepoznavanju kratkovidnosti je ključna razlika med tem, kaj otrok dejansko vidi, in tem, kaj zna o svojem vidu povedati odraslim. Otrok lahko slabši vid na daleč dolgo nadomešča s prilagajanjem, zato njegova vsakodnevna uspešnost ni vedno zanesljiv pokazatelj ustrezne vidne ostrine. Ponavljajoče se težave pri prepisovanju, nenavadno približevanje zaslonom, izgubljanje koncentracije in spremembe pri športnih dejavnostih je zato smiselno obravnavati tudi z vidika morebitnih težav z očmi. Pravočasno opravljen pregled lahko pojasni vzrok težav in omogoči ustrezno korekcijo oziroma obravnavo kratkovidnosti, še preden njeno napredovanje postane izrazitejše.