Pri pametnih urah je avtonomija baterije eden ključnih podatkov, vendar sama številka brez opisa načina uporabe ne pove dovolj. Huawei Watch GT 7 Pro lahko po navedbah proizvajalca ob manj zahtevni uporabi deluje do 21 dni, ob običajni uporabi pa do 12 dni. Ti vrednosti nista neposredno primerljivi z neprekinjenim spremljanjem kolesarjenja, pri katerem ura uporablja senzorje, beleži podatke o aktivnosti in s satelitskim določanjem položaja spremlja opravljeno pot. Prav zato je izziv ultramaratonskega kolesarja Davida Rihtariča zasnovan kot praktičen preizkus prav te razlike.
Ultramaratonsko kolesarjenje kot preizkus vzdržljivosti človeka in tehnologije
David Rihtarič – Riki se ukvarja z ultramaratonskim kolesarjenjem, pri katerem se razdalje merijo v tisočih kilometrov, čas na kolesu pa v več dnevih. Na leto prekolesari tudi 30.000 km, izkušnje pa ima s tekmovanj, kjer mora poleg telesnih obremenitev obvladovati pomanjkanje spanja, prehrano in razporejanje energije. Na letošnjem svetovnem prvenstvu v Avstriji je prevozil približno 2.200 km in premagal 30.000 višinskih metrov. Za celotno preizkušnjo je potreboval štiri dni in deset ur, v tem času pa spal samo pet ur in 31 minut. Tekmovanje je končal na petem mestu v skupni razvrstitvi. Zato ni nič nenavadnega, da se je odločil sodelovati v izzivu vzdržljivosti ure Huawei Watch GT 7 Pro.
Od atletskega maratona do 2.200 km dolge kolesarske dirke
Rihtaričeva športna pot se ni začela s kolesarjenjem. Skoraj dvajset let je treniral atletiko, tekmoval na maratonih in gorskih tekih ter osvajal naslove državnega prvaka. Novembra 2008 je maraton v Firencah pretekel v približno dveh urah in 27 minutah. Prehod v ultramaratonsko kolesarjenje je bil povezan tudi z Juretom Robičem, od katerega je kupil svoje prvo pravo cestno kolo in dobil njegov kolesarski dres. Leta 2009 se je prijavil na Dirko okoli Slovenije, sprva predvsem zato, da bi preizkusil svoje sposobnosti v drugi vzdržljivostni disciplini.
»Mislil sem, da se bom potem vrnil k atletiki. Ampak se nisem,« pripoveduje Rihtarič. »Na Dirki okoli Slovenije sem dosegel dobro uvrstitev, kar me je gnalo še dlje. Še istega leta sem zmagal na 2.200 kilometrov dolgi Dirki okoli Avstrije. To je bila pika na i, da sem prenehal trenirati atletiko in se posvetil kolesarjenju.«
Prehod med disciplinama je pomemben tudi zaradi razlik v načinu obremenitve. Pri maratonu se napor običajno konča po nekaj urah, pri ultramaratonskem kolesarjenju pa mora tekmovalec obremenitve obvladovati bistveno dlje. Poleg telesne pripravljenosti postanejo pomembni še navigacija, spremljanje intenzivnosti vožnje in načrtovanje postankov.
Kaj se zgodi, ko kolesar štiri dni skoraj ne spi?
Podatek o petih urah in 31 minutah spanja v več kot štirih dneh je eden najbolj izrazitih vidikov Rihtaričevih tekmovalnih izkušenj. Pri tako dolgih preizkušnjah utrujenost ni povezana samo z mišičnim naporom, temveč tudi z zmanjšano pozornostjo in sposobnostjo sprejemanja odločitev. Posebej zahtevna je vožnja ponoči, ko se fizični obremenitvi pridružita tema in naravni cirkadiani ritem, ki spodbuja spanje. Pomanjkanje spanja lahko vpliva na reakcijski čas, presojo in varnost, zato ga ni primerno razumeti zgolj kot vprašanje športne vzdržljivosti.
»Utrujenost je najbolj izrazita ponoči, ko je tema. Tri četrtine noči se navadno sploh ne spomnim. Lahko bi rekel, da poganjam kar v nekakšnem transu,« svoje izkušnje opisuje Rihtarič.
Preizkus Huawei Watch GT 7 Pro in neprekinjeno spremljanje kolesarjenja do izpraznitve baterije
Izziv je bil zasnovan z jasnim pravilom: Rihtarič bo kolesaril toliko časa, dokler se baterija Huawei Watch GT 7 Pro v kolesarskem načinu ne izprazni. Začetek je predviden za petek, 16. oktobra 2026, ob 17. uri pred Kristalno palačo v Ljubljani. Na enem zapestju bo imel uro, ki bo namenjena neprekinjenemu spremljanju kolesarske aktivnosti. Na drugem pa enak model, ki bo namenjen navigaciji. Takšna razdelitev nalog je pomembna za interpretacijo preizkusa, saj je osrednji predmet merjenja avtonomija ure, ki beleži aktivnost.
»Dve noči bom brez težav prekolesaril brez spanja. Noge zagotovo ne bodo odpovedale,« je pred izzivom napovedal Rihtarič. Ob tem je izpostavil tudi vprašanje vpliva zunanjih razmer na delovanje baterije. »Mislim, da bo baterija odvisna tudi od temperature. Morda gre to meni v dobro.«
Temperatura je pri tovrstnem preizkusu pomembna spremenljivka. Litij-ionske baterije so občutljive na temperaturne razmere. Pri nizkih temperaturah pa se lahko zmanjša njihova razpoložljiva zmogljivost in poveča notranja upornost. Dejanska poraba je odvisna tudi od pogostosti meritev, uporabe zaslona, satelitskega sprejema in drugih aktivnih funkcij.