Slovenija je odprla tretjo izdajo tako imenovanih ljudskih obveznic. Z njimi želi Republika Slovenija, da bi prebivalstvo del prihrankov prebivalstva iz klasičnega bančnega varčevanja na kapitalski trg. Tokratna obveznica RS99 prinaša letno obrestno mero 2,6% in ročnost 3 let. Vpis za tretje ljudske obveznice poteka do 27. marca 2026 do 12.00. Pri tokratnih ljudskih obveznicah sta večji novosti dve. Ljudske obveznice lahko letos prvič vpišejo tudi mladoletne osebe s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji. Hkrati pa je to prva ljudska obveznica, ki jo je mogoče vpisati tudi prek individualnega naložbenega računa (INR).
Ljudske obveznice 2026 – Kaj prinaša tretja izdaja ljudskih obveznic?
Osnovni pogoji izdaje ostajajo jasni. Minimalni znesek vpisa znaša 1.000€, največji 250.000€, obveznico pa lahko vpišejo fizične osebe s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji. Kot rečeno tudi mladoletni. Skupni obseg izdaje bo odvisen od interesa vlagateljev. Pomemben del letošnje izvedbe je dostopnost, saj lahko vlagatelji naročilo oddajo na več načinov, kar je za tako imenovano ljudsko izdajo bistvenega pomena. Vpis poteka prek štirih distributerjev, skupaj na približno 450 vpisnih mestih po Sloveniji. Poleg poslovalnic Pošte Slovenije, mreže Ilirike, OTP banke in tudi prek mreže NLB. Široka in dovolj razpršena dostopnost je ključna za male vlagatelje, saj jim omogoča, da vpis izvedejo tam kjer jim je to najlažje in najbolj praktično.
NLB ponuja vpis prek številnih kanalov
Pri NLB je naročilo za nakup mogoče oddati osebno v poslovalnicah NLB, po telefonu borznemu posredniku in tudi elektronsko prek platforme NLB Trading. Nakup prek platforme NLB Trading lahko posameznik odda tudi povsem sam. Ob tem velja poudariti, da mora imeti vlagatelj pri NLB odprt trgovalni račun ali individualni naložbeni račun (INR). Pred oddajo naročila pa mora na računu seveda zagotoviti tudi denarna sredstva za vpis. Za uporabnike, ki imajo pri NLB že vzpostavljeno infrastrukturo za trgovanje, je zato postopek lahko občutno hitrejši kot pri tistih, ki z odpiranjem računa šele začenjajo.
Trgovalni račun, INR in čas postopka
Prav odprtje računa je eden pomembnejših praktičnih korakov, ki jih mora razumeti vsak potencialni vlagatelj. Pri NLB navajajo, da je za odprtje trgovalnega računa ali INR potreben veljaven osebni dokument, imetniški transakcijski račun, davčna številka in EMŠO. Če vlagatelj hkrati odpira trgovalni račun in oddaja naročilo, postopek traja približno 20 minut. Če je trgovalni račun že odprt, osebna oddaja naročila v poslovalnici traja približno 10 minut. Če pa se naročilo izdaja prek platforme NLB Trading ali po telefonu, pa samo naročilo traja približno pet minut.
Pri vpisu na INR je postopek nekoliko drugačen, saj mora biti vplačilo najprej knjiženo na račun, šele nato je mogoče oddati naročilo. To pomeni, da popolnoma takojšnja izvedba ni vedno mogoča, kar je za vlagatelja pomembna operativna podrobnost in ne zgolj formalnost.
Stroški in ugodnosti, ki jih je treba poznati
Pri oceni donosnosti ljudskih obveznic ni pomembna le obrestna mera, ampak tudi stroškovna struktura. Pri NLB ob vpisu ne zaračunajo borzne provizije oziroma nadomestil, vezanih na samo transakcijo nakupa, obračuna pa se strošek prenosa oziroma vknjižbe obveznic prek KDD. Pri vpisu na trgovalni račun ali INR se tako obračuna nadomestilo KDD v višini 0,0185% nominalne vrednosti, z določenim minimalnim in maksimalnim zneskom. Odpiranje INR je pri NLB brezplačno, medtem ko se pri trgovalnem računu zaračunajo stroški odprtja in vodenja. Nekateri komitenti NLB pa imajo ob elektronskem obveščanju ugodnejše pogoje oziroma so določenih nadomestil oproščeni. NLB pri tej izdaji navaja tudi posebno ugodnost glede izplačil denarnih upravičenj iz obveznice RS99, za katera ne bo zaračunavala nadomestila.
Obrestna mera v primerjavi z bančnimi vlogami in preteklimi ljudskimi obveznicami
Eden ključnih razlogov za zanimanje bo tudi razlika med donosnostjo ljudske obveznice in donosnostjo klasičnih depozitov. Za povprečnega varčevalca je 2,6% letna obrestna mera na prvi pogled privlačnejša številka od obresti. Seveda pa se depozit in državna obveznica razlikujeta po likvidnosti, stroških in načinu dostopa do denarja pred dospetjem. Zgolj za primerjavo z donosnostjo preteklih ljudskih obveznic. Če imajo tokratne ljudske obveznice 2.6% obrestno mero, so prve imele celo 3.4%, druge pa 2.75%.
Ljudska obveznica je del poskusa širjenja finančne kulture v Sloveniji
Ljudske obveznice niso le način financiranja države, ampak tudi poskus širjenja finančne kulture. Slovenija ima v primerjavi z razvitejšimi evropskimi trgi še vedno razmeroma zadržano udeležbo malih vlagateljev na kapitalskem trgu. Velik del prihrankov gospodinjstev ostaja v depozitih ali na računih, kjer je donosnost pogosto omejena. S tem instrumentom država poskuša prebivalstvu ponuditi bolj strukturiran in razumljiv stik s trgom vrednostnih papirjev. Če vlagatelj zaradi ljudske obveznice prvič odpre trgovalni račun ali INR, to ni zgolj tehnični korak. Lahko je tudi začetek drugačnega odnosa do upravljanja osebnih financ.
Komu je takšna naložba namenjena?
Ljudska obveznica je najbliže profilu vlagatelja, ki išče zmeren, vnaprej znan donos in je pripravljen sredstva vezati za nekaj let. Primerna je za tiste, ki želijo del prihrankov razpršiti in pri tem ne vstopajo v bolj tvegane segmente trga. Manj primerna pa je za posameznika, ki bo denar verjetno potreboval v kratkem ali ki od naložb pričakuje bistveno višje donose.