Ljubljana je dobila novo kliniko za medicino dolgoživosti Carpe Diem Longevity, ki deluje v okviru Medicinskega centra Ljubljana. Slovenija se, podobno kot večina evropskih držav, hitro stara. Delež prebivalcev, ki so starejši od 65 let, se je od osamosvojitve približno podvojil, število stoletnikov pa je v zadnjih treh desetletjih izrazito naraslo. Po podatkih državne statistike je bilo v začetku leta 2024 v Sloveniji 386 oseb, ki so bile stare 100 let ali več, skoraj 15 krat toliko kot leta 1991. Ti podatki kažejo, da dolgo življenje ni več izjema, temveč realnost, ki odpira vprašanje, koliko teh let posameznik preživi zdrav, samostojen in aktiven.
Zdrava leta postajajo osrednji cilj
Otroci, ki so bili v Sloveniji rojeni leta 2023, lahko pričakujejo približno 82 let življenja, od tega okoli 67 zdravih let. Razlika med življenjsko dobo in leti brez večjih zdravstvenih omejitev je eden glavnih izzivov sodobne medicine. Srčno žilne bolezni, rak, sladkorna bolezen, nevrodegenerativne bolezni in hormonske motnje ne vplivajo le na posameznika, temveč tudi na družine, zdravstveni sistem in gospodarstvo. Medicina dolgoživosti zato poudarja zgodnje prepoznavanje tveganj, še preden se pojavijo prvi simptomi.
Ob odprtju klinike je Mirjana Sredojević, specialistka kardiologije in vaskularne medicine ter vodja klinike Carpe Diem Longevity poudarila:
Z medicino dolgoživosti lahko to sliko spremenimo. Sodobna tehnologija nam namreč omogoča, da lahko odklone v organizmu odkrijemo zelo zgodaj, mnogo prej, preden se pojavijo prvi simptomi. To pomeni, da lahko prvič v zgodovini staranje merimo, usmerjamo in učinkovito upočasnimo ter s tem močno podaljšamo število zdravih, vitalnih in aktivnih let življenja.
Staranje ni samo videz navzven, je veliko več
Staranje se v javnosti pogosto povezuje z gubami, sivimi lasmi in zunanjimi spremembami, v medicini dolgoživosti pa je pogled širši. Sredojević pojasnjuje: »Za nas staranje pomeni spremembe v genih, na telomerah, v mitohondrijih in še marsikje drugje v organizmu, v naših celicah.« V kliniki zato navajajo analizo genoma, epigenoma, delovanja mitohondrijev, črevesnega in vaginalnega mikrobioma ter nevrokognitivno oceno. Po njihovih navedbah laboratorijska analiza krvi, podprta z umetno inteligenco, vsebuje 700 GB podatkov.
Biološka starost ni številka v osebnem dokumentu
Eden od ključnih pojmov medicine dolgoživosti je biološka starost, ki ni nujno enaka kronološki. Sredojević pove:
Staranje je kompleksen proces, ki se na različnih ravneh organizma odvija različno hitro in pri vsakem človeku drugače. Biološka starost ni enaka kronološki in tako sta dva 50 letnika lahko zelo različno ‘postarana’. Z medicinskimi intervencijami in spremembami v življenjskem slogu lahko biološko starost znižamo in se tako pomladimo.
V kliniki poudarjajo, da medicina dolgoživosti ni hitra rešitev, temveč proces, ki zahteva sodelovanje posameznika. Kot pet temeljev dolgoživosti navaja prehrano, gibanje, regeneracijo in spanje, obvladovanje stresa in duševno stabilnost ter povezanost in odnose.
Genetika ni dokončna usoda
Pogosto pojasnilo, da je neka bolezen »v družini«, v medicini dolgoživosti dobi širši okvir. Genetika lahko določa predispozicije, vendar ima pri številnih kroničnih boleznih pomembno vlogo tudi življenjski slog. Raziskave s področja epigenetike potrjujejo vpliv okolja in življenjskega sloga na izražanje genov. To ne pomeni, da je mogoče preprečiti vse bolezni, pomeni pa, da posameznik ni nujno pasiven opazovalec svoje zdravstvene poti.
Slovenija kot prostor za zdravo staranje
Sredojević ocenjuje, da ima Slovenija zaradi naravnih danosti, čistega okolja, vode, zraka, rekreativne kulture, pohodništva, športa in močnih družinskih vezi potencial za razvoj v evropsko središče dolgoživosti. »Moja osebna vizija in velika želja je prav vzpostavitev nove ‘modre cone’ (Blue zone) v Alpe Adria regiji in postavitev Slovenije v sam center tega zemljevida,« pravi. Medicina dolgoživosti odpira razpravo o tem, kdaj začnemo skrbeti za zdravje. Ne šele ob diagnozi, temveč prej, ko je še mogoče vplivati na tveganja, navade in vsakodnevne odločitve.