Film 50 odtenkov sive (Petdeset odtenkov sive) oz. v izvirniku Fifty Shades of Grey je imel včeraj 11.2.2015 ob 21.00 v SNG Opera in Balet Ljubljana predpremiero. Ko je v javnost prišla informacija, da bomo v Sloveniji imeli predpremiero filma v Operi se je precej kritik nanašalo na to, kaj pa ima film za iskat v Operi.
Zanimivo pa je, da Opera ni prvič gostila filma, a takrat ni šlo za film, ki bi ga spremljalo toliko medijev. Na koncu je stvar precej dobro izpadla, je bil pa zvok zaradi posebne akustike Opere drugačen, kot smo ga navajeni v kinih, kar bi lahko bil pri tem filmu celo nekakšen podzavestni plus. Tudi stoli niso tako udobni kot v kinodvoranah, a se je dalo preživeti.
No, sedaj pa film.
Knjige Petdeset odtenkov sive nisem prebral, tako da zgodbe pred ogledom filma sploh nisem poznal razen tega, kar se je govorilo po medijih. Mi pa je uspelo preleteti nekaj prvih kritik filma pred njegovim ogledom. Pravzaprav so bile vse kritike dokaj negativne in tako od filma nisem pričakoval ravno veliko, še posebej pa ne ogromno količino erotike v tistem hard core smislu, pa čeprav naj bi bila to cela poanta te trilogije, vsaj tako je razumeti iz pričakovanj kritikov. Moje pričakovanje je torej bilo, da bo film vključeval precej več soft erotike kot jo navadno vidimo na filmskih platnih in to točko so pokrili. Tudi golote je bilo nekoliko več kot si jo privošči Netflix v svojih originalnih serijah. Tako da v osnovi so to področje ustrezno pokrili. Seveda bodo tisti, ki gredo gledat film 50 odtenkov sive samo zaradi erotike, precej slabe volje, saj je od 125 minut zgolj cca. 15 minut erotičnih prizorov in od tega zgolj cca 5 minut tiste bolj soft-hard erotike.
Glede na to, da se je dvorana vsaj 5 krat precej nasmejala si upam trditi, da ima film tudi kar nekaj duhovitih vložkov, ki zagotovo pripomorejo pri celotni zgodbi. Največji problem pa je najverjetneje konec filma, ki bi se ga lahko okategoriziralo kot nasilje v družini oz. v tem primeru v partnerski zvezi in ne BDSM, ki naj bi bil strast Christiana. Morda se stvar še da delno tolerirati kot dejstvo, da ima nekakšne travme iz otroštva, a to še vedno ni zadostno opravičilo. Upam le, da stvar ne bo komu vzbujala napačnega razumevanja, saj je film označen erotično-romantičen film.
Ocena nečesa je vedno zelo subjektivna stvar, pa čeprav poskušaš biti objektiven. Na Rotten Tomatoes so kritiki ocenili z oceno 5.2/10, gledalci pa s 3.7 od 5, a se bo stvar najverjetneje še nekoliko spremenila. Ker gre za film, ki je nastal po literarnem delu je ocenjevanje pri tistih, ki so knjigo prebrali še toliko bolj pristransko, saj so si že ustvarili svojo predstavo zgodbe, ki pa je film večinoma ne pokrije. Prav zaradi tega so pri takšnih filmih ocene praviloma nekoliko nižje.
Kot sem v tvitu napisal takoj po koncu filma 50 odtenkov sive (Petdeset odtenkov sive) sem kolebal med ocenami med od 3.6 do 4.4, na koncu pa sem se odločil za 4.159. Primarno najverjetneje zaradi tega, ker sem pričakoval res zelo slab film. Tako pa se je izkazalo, da sem videl že zelo veliko precej precej slabših in precej precej boljših filmov. Po tehtnem premisleku sem se odločil, da oceno spustim za 0.3, kar pomeni, da dajem filmu oceno 3.859. 🙂 Ocena bi bila, če bi knjigo prebral 3.6 (pač tisto klasično razočaranje nad tem, da film ni izpolnil čisto vsega, kar sem pričakoval) in upam si trditi, da se bodo ocene filma res vrtele nekje blizu te številke. Drugo vprašanje pa je ali je tak film smiselno it gledat. To najverjetneje za oboževalce, no ja, bolj kot ne oboževalke, sploh ni vprašanje, pri velikem delu ostalih gre za firbcanje, tako kot je šlo pri meni. Potem pa ostane še del ljudi, ki se odloča glede na kakovost filma. Tukaj pa je stvar precej problematična, saj se glede na vsesplošno famo o 50 odtenkov sive, kaj lahko zgodi, da bodo kinodvorano zapustili precej mešanih občutkov.