Krofi so v pustnem času izjemno iskana dobrina. Pust 2024 ni prav nič drugačen. Čeprav pri krofih Slovenci veljamo za precej tradicionaliste, je vedno več kupcev pripravljenih eksperimentirati z okusi. Don Don je tako v lanskem letu lansiral dva nova in inovativna okusa krofov. Prvi je Trojni čoko krof, drugi pa krof Čoko-borovnica. Slednji je prejel tudi nagrado Zlato priznanje za odličen pekovski izdelek leta 2024, ki ga podeljuje GZS ZKŽP.
Trojni čoko krof in krof Čoko-borovnica
Trojni čoko krof ponuja čokolado v treh oblikah. Temno testo, čokoladni preliv in koščki čokolade in čoko-lešnikovo polnilo. Krof Čoko-borovnica pa je oblit s čokoladnim prelivom, posipan z vijoličnimi mrvicami in napolnjen z borovničevo marmelado.
Oba krofa so pri Don Donu lansirali lani. Trojni čoko krof je v manj kot letu dni dosegel zelo dobre prodajne uspehe v Sloveniji, Srbiji in na Hrvaškem, so pojasnili v družbi. Poleg krofa Čoko-borovnica pa so Zlato priznanje za odličen pekovski izdelek leta 2024 prejeli to priznanje še za dva druga krofa. Krof Marmelada sladkor to priznanje prejel že peto leto zapored, krof Borovnica, s sladkornim posipom in polnilom iz borovnic, pa je to nagrado osvojil prvič.
Don Don je v Kranju na avtomatizirani proizvodni enoti proizvedel več kot 50 mio krofov. Večino jih je prodal v tujino. Krofe Don Don je moč kupiti pri vseh trgovcih v Sloveniji (Mercator, Lidl, Tuš, Hofer, Eurospin, Spar). Prav tako tudi na bencinskih servisih Petrol, MOL in Ina. Izvažajo pa jih na 10 drugih trgov. Med drugim tudi na Petrol, MOL in Ina. Skupina Don Don izvaža svoje krofe na deset tujih trgov, med njimi Hrvaško, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno Goro, Makedonijo, Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko, Slovaško ter na Češko.
Pred par dnevi pa so za Proteinski kruh brez kvasa prejeli tudi nagrado za Inovacijo leta 2024, ki predstavlja posebno nagrado za inovativnost pri izboljševanju sestave živil. Kot njegovo posebnost so izpostavili njegovo hranilno sestavo. Skupaj s partnerjem so razvili posebno brezkvasno vzhajalno sredstvo, ki nima večjega vpliva na vrednost soli pri končnem izdelku. Tako vrednost soli ne presega 1,0 g soli na 100 g živila.