Slovensko vino se v mednarodnem prostoru pogosto znajde med dvema skrajnostma. Na ni strani se nahaja močna lokalna identiteta, avtohtone sorte, majhne kleti in zgodbe povezane s kraji. Na drugi strani pa je želja po primerjavi z najbolj uveljavljenimi regijami na svetu. To pa hitro prikaže, da čustvena pripoved ob predstavitvi vina preprosto ni dovolj. Linija vin ANA Selection, ki sta jo ustvarila Elizaveta in Peter Gönc s Ptuja, zato ni zanimiva zgolj kot nova butična vinska znamka. Pomembnejša je ambicija, ki stoji za njo. Zadaj namreč stoji želja pokazati in dokazati, da lahko tudi Štajerska Slovenija z natančnim, metodičnim in dolgoročno premišljenim pristopom ustvari vina, ki se ne primerjajo le z lokalno konkurenco, ampak z referenčnimi vini na svetovni ravni.
ANA Selection se prvič predstavi slovenskemu občinstvu
Predstavitev vin ANA Selection je potekala v ljubljanskem vrtu Lili Novy pod PEN klubom, kjer so izbrani gostje okušali rosé, blanc in chardonnay. Kulinarično spremljavo za tri vina je pripravil Mojmir Šiftar. To pa je sami zgodbi o vinu dalo širši gastronomski okvir. S predstavitvijo niso želeli predstaviti le novih vinskih etiket, ampak vino postaviti v kontekst. Namreč, če želi vino govoriti jezik svetovnih vinskih regij, potem mora delovati ob hrani, njeni teksturi, maščobi, ji nuditi podporo in aromatični kontrast. Chardonnay kot nosilno vino linije, blanc, ki je spoj belega pinota in chardonnaja ter rosé iz modrega pinota, skupaj kažejo smer, v kateri ANA Selection razume potencial ptujskih gričev.
Zakaj je izbira sort zelo pomembna?
Peter Gönc je pri zasnovi linije izhajal iz preprostega, a za slovenski vinski prostor precej drznega razmisleka. Če želiš vino primerjati z najboljšimi na svetu, potrebuješ sorte, ki so že del svetovnega primerjalnega jezika. Chardonnay, beli pinot in modri pinot so zato pri ANA Selection izbrani kot sorte, ki omogočajo, da se slovenska zgodba lahko postavi v neposredno primerjavo z večjimi vinskimi igralci. Kot pravi Gönc, to ne pomeni zanikanja avtohtonih sort, ampak drugačno strateško odločitev. Lokalnost tukaj ni v sorti, temveč v načinu, kako se mednarodno prepoznavna sorta izrazi v štajerskem okolju.
Takšen pristop je za slovensko vino pomemben, ker se izogne pasti folklorne posebnosti. Slovenija ima lahko izjemno zgodbo, zanimive lege in kakovostne vinarje, vendar mednarodni trg pogosto razmišlja skozi prepoznavne referenčne točke. Chardonnay je ena od njih. Ko vinar izbere chardonnay, ne vstopa v prazen prostor, ampak v kategorijo, kjer so merila že zelo visoka. Vsaka odločitev v vinogradu in kleti je zato bolj izpostavljena. Vino mora pokazati, da ni zanimivo samo zato, ker prihaja iz Slovenije, ampak zato, ker ima strukturo, eleganco, dolžino, svežino in prepoznavno identiteto.
Chardonnay kot najmočnejša zvezda linije ANA Selection
Nosilno vino linije je ANA Selection Chardonnay. Pri ameriškem Forbesu so to vino opisali kot dokaz, da lahko v slovenskih vinogradih nastanejo vina, ki se kosajo z uveljavljenimi svetovnimi regijami. Chardonnay je sorta, pri kateri se slogovne napake hitro pokažejo. Preveč lesa, premalo svežine, pretežko telo ali nejasna struktura lahko vino hitro potisnejo v povprečje. Pri ambicioznem chardonnayu pa je ravnotežje odločilno.
Simona Česen, najboljša sommelierka Slovenije 2025, je ob predstavitvi poudarila, da je s prihodom vina ANA Selection Chardonnay na slovenskem vinskem trgu nastal »trenutek tišine«. Vino je opisala kot čisto, prezentno, uravnoteženo in elegantno ter ga postavila ob bok Burgundiji. Burgundija je globalna referenca za chardonnay in modri pinot. To pa pomeni, da se vino ne ocenjuje več samo znotraj slovenskih okvirov, ampak skozi širše mednarodno merilo.
Blanc kot dokaz, da beli pinot ni le spremljevalna sorta
Če je chardonnay nosilec ambicije, je blanc morda najbolj zanimiv za razumevanje štajerskega potenciala. Gre za vino iz belega pinota in chardonnaya. Mira Šemić je pri njem izpostavila, da je beli pinot v Sloveniji nekoliko pozabljena sorta, čeprav ima po njenem mnenju na Štajerskem velik potencial. Beli pinot pogosto ostaja v senci bolj zvenečih sort. V dobri izvedbi pa lahko ponudi aromatsko natančnost, eleganco, svežino in mineralnost, ki so za sodobna bela vina ključne lastnosti.
V blancu se zato razkriva nekoliko drugačen del zgodbe ANA Selection. Chardonnay daje širino in strukturo, beli pinot pa lahko doda napetost, aromatsko finost in lokalni značaj. Če je vino zasnovano kot harmoničen spoj obeh sort, lahko deluje bolj gastronomsko in manj predvidljivo kot samostojni chardonnay. Prav ta kombinacija je pri slovenskem premium vinu zanimiva, ker ne tekmuje zgolj z velikimi svetovnimi slogi, temveč išče prostor, kjer lahko Štajerska pokaže svojo lastno govorico.
Rosé iz modrega pinota kot provansalska referenca s štajerskim podpisom
Tretje predstavljeno vino v liniji je rosé iz sorte modri pinot. Rosé je pogosto napačno razumljen kot preprosto poletno vino, ki ga določata predvsem barva in lahkotnost. Toda resen rosé mora imeti več kot privlačen videz. Potrebuje sadnost, svežino, mineralnost, teksturo in dovolj natančno strukturo, da ne ostane zgolj sezonska izbira. Pri ANA Selection roséju je zanimiva predvsem primerjava s provansalskim slogom. Nežna barva, mineralnost in sadnost ga postavljajo v kategorijo roséjev, ki ciljajo na eleganco, ne na aromatsko glasnost.
Med vinogradom in steklenico je prostor za metodološki pristop
Ena najmočnejših misli iz predstavitve je Petrova ocena, da vinogradništvo in vinarstvo nista romantika, ampak metodološki pristop. Med vinogradom in steklenico je po njegovih besedah 1000 odločitev. V ospredju ni samo vino kot izdelek, ampak razumevanje vina kot seštevka odločitev. Kdaj trgati, kako ravnati z grozdjem, kako uporabiti les, koliko časa pustiti vino na drožeh, kdaj ga stekleničiti, koliko posegati in koliko pustiti, da se izrazi lega. Vsaka od teh odločitev spremeni končni rezultat.
To je tudi bistvena razlika med romantično vinsko pripovedjo in resnim premium pristopom. Romantika je lahko del ozadja, toda kakovost nastane tam, kjer se čustva umaknejo disciplini. Elizaveta in Peter Gönc sta liniji ANA Selection posvetila tri leta, pri čemer sta znanje iskala tudi v Burgundiji in Provansi.
Butičnost kot omejitev in prednost
ANA Selection bo butična linija, pridelana v količini nekaj tisoč steklenic. Majhna količina sama po sebi še ne pomeni kakovosti, lahko pa omogoči večji nadzor nad vsakim korakom pridelave. Pri vinih, ki ciljajo na višji segment, je tak nadzor pogosto ključen. Natančnost v vinogradu in kleti je lažje ohranjati, ko je serija omejena, odločanje pa bolj neposredno. Butičnost je lahko zato prednost, vendar le, če jo spremljata jasna vizija in dosledna izvedba.
Gönc Winery je sicer že prisotna na tujih trgih, med drugim v ZDA, Kanadi, na Japonskem in v Avstraliji, kjer prodajo celotno proizvodnjo. ANA Selection zato ne nastaja iz nič, temveč kot nadgradnja obstoječe izvozne in vinske izkušnje. Odločitev za ime ANA Selection, pa skriva družinsko ozadje, saj ime Ana rod spremlja že več generacij.
Foto: Nina Krajnc in Uporabna stran