Javni razpis naj bi v svojem bistvu zagotavljal transparentnost in najnižjo ceno glede na razpisne pogoje. Skladno z odločitvijo računskega sodišča so tudi javni lekarniški zavodi zdravila in vso preostalo blago dostopno v lekarnah dolžni naročati prek javnih razpisov. Do tukaj je vse dobro, a kaj, ko na teh javnih razpisih ne morejo doseči drugačne cene kot prek neposrednega naročila.
Zakaj?
Darja Potočnik, predsednica Sekcije javnih lekarniških zavodov pri Lekarniški zbornici Slovenije je povedala: »Ne glede na to ali smo zdravila do sedaj kupovali na javnem razpisu ali ne, smo jih kupovali po enakih nabavnih cenah. Razlog za to je, ker v Sloveniji velja Pravilnik o določanju cen zdravil za uporabo v humani medicini.«
Lekarne so namreč zgolj posredniki. Zdravilo, ki ga kupijo od veletrgovca, ga po isti ceni prefaktorirajo zdravstvenim zavarovalnicam. Vmes pa je ločeno zaračunana še cena lekarniške storitve, ki ima fiksno ceno, ne glede na nabavno ceno zdravila. Nekoliko bolj logično bi bilo, da bi takšne razpise torej izvajale zdravstvene zavarovalnice kot plačniki zdravil.
A tukaj je šele začetek problemov takšnega javnega razpisa.
Miran Golub, predsednik Lekarniške zbornice Slovenije je nadaljnje pojasnil, da postopki javnega naročanja ne predvidevajo postopkov za blago za nadaljnjo prodajo. Prav tako pa v razpisu ne morejo opredeliti koliko katerega zdravila potrebujejo, saj ne morejo predvideti katera zdravila bodo zdravniki predpisovali.
Bolnišnice, za katere je v teku podoben razpis, imajo npr. lahko na zalogi zgolj eno zdravilo z zdravilno učinkovino, lekarne pa morajo imeti na zalogi vsa zdravila, ki jih zdravniki predpisujejo. To pomeni, da imajo za eno zdravilno učinkovino tudi do 10 različnih zdravil.
Marsikdo bi pomislil na možnost zamenljivih zdravil
Kot pojasnjuje Romana Rakovec, direktorica Gorenjskih lekarn, je področje zamenjav urejeno v Pravilnik o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini in deloma tudi v pravilih osnovnega zdravstvenega zavarovanja, ki jih izdaja ZZZS. Praviloma zamenjave niso dovoljene, možne pa so takrat, ko so zdravila v sistemu medsebojno zamenljivih zdravil. Pa še takrat je zamenjava možna zgolj v soglasju s pacientom.
Javni lekarniški zavodi si želijo delati zakonito, je povedal Miran Golub, zato se je 24 javnih zavodov povezalo in oddalo pooblastilo, da Lekarniška zbornica Slovenije izvede tak razpis. Aktivnosti v sklopu tega tečejo že leto dni. Obenem pa pričakujejo podporo in pomoč resornega ministrstva, to je Ministrstva za zdravje, Ministrstva za javno upravo in računskega sodišča pri izvedbi samega razpisa.
Morda bi lahko kdo pomislil tudi na spletno prodajo zdravil
V Sloveniji je prodaja zdravil izjemno regulirana, tako da je npr. spletna prodaja praktično nemogoča. Glede na to, da gredo trendi v smer spletnih nakupov, bomo v Sloveniji morali to področje nekoliko drugače urediti, saj s tem, da slovenske lekarne ne morejo prodajati zdravil prek spleta, odpiramo trg zdravilom nepreverjenega izvora. Žal pa nič ne kaže v smer, da bi kaj kmalu prišlo do takšnih sprememb. Vse od identifikacije zdravstvene kartice do poduka s strani farmacevta o varni uporabi zdravila se da opraviti na daljavo.