Opel Grandland s priključnohibridnim pogonom združuje 225 KM sistemske moči, približno 60 kilometrov električnega dosega in prostornost družinskega športnega terenca. Toda njegova ključna prednost ni zgolj možnost vožnje na elektriko, temveč možnost, da se velik del vsakodnevnih poti opravi brez uporabe bencinskega motorja. Pri tem obstaja pomemben pogoj. Voznik mora baterijo redno polniti, sicer priključni hibrid hitro izgubi del svojih prednosti pred cenovno dostopnejšim samopolnilnim hibridom. Na približno 700 kilometrov dolgem testu, med katerim je bila baterija napolnjena le dvakrat, je povprečna poraba znašala 5,9 litra bencina na 100 kilometrov.
Priključni hibrid prinaša več moči, vendar tudi drugačno računico
Opel Grandland je v priključnohibridni različici precej zmogljivejši od običajnega hibrida, vendar razlika ni omejena na pospeške in električni doseg. Gre za avtomobil, pri katerem način uporabe bistveno vpliva na gospodarnost, saj voznik poleg bencinskega motorja uporablja tudi baterijo, ki jo je mogoče polniti iz električnega omrežja. Če so vsakodnevne poti dovolj kratke in obstaja možnost rednega polnjenja, lahko električni pogon prevzame večino mestne in primestne vožnje. Ob drugačnih vozniških navadah pa Grandland večji del časa deluje kot običajen hibrid, ki mora prevažati še precej težko baterijo. Prav razlika med tema dvema načinoma uporabe je pomembnejša od sicer prepričljivih podatkov o sistemski moči.
Družinski športni terenec, ki pri udobju ne pozablja na stabilnost
Grandland ostaja predvsem velik, prostoren in udoben družinski avtomobil. Podvozje je nastavljeno nekoliko čvrsteje kot pri nekaterih kitajskih tekmecih, zato avtomobil na cesti ne daje občutka pretirane mehkobe, hkrati pa dovolj učinkovito blaži neravnine. Njegov značaj je bližje evropskemu razumevanju družinskega športnega terenca, pri katerem je pomembno razmerje med udobjem na daljših poteh in nadzorom nad karoserijo v ovinkih. Pri hitrejši vožnji dodatna masa sicer postane opazna, vendar Grandland na avtocesti ostaja miren in stabilen. Oblikovno ima tudi nekaj samosvojih potez, predvsem izrazit greben na motornem pokrovu, ki avtomobilu daje nekoliko bolj prepoznaven videz. Zunanjost tako ne temelji izključno na zadržanih linijah, čeprav bo končna ocena oblikovanja odvisna predvsem od osebnega okusa.
Kombinacija bencinskega in električnega motorja razvije 225 KM
Pogonski sklop sestavljata 1,6-litrski štirivaljni bencinski motor z močjo 110 kW oziroma 150 KM in navorom 300 Nm ter elektromotor z močjo 92 kW in navorom 118 Nm. Skupna sistemska moč znaša 167 kW oziroma 225 KM, največji sistemski navor pa doseže 350 Nm. Grandland od 0 do 100 km/h pospeši v 7,8 sekunde, njegova največja hitrost pa znaša 202 km/h. Za prenos moči na sprednji kolesi skrbi sedemstopenjski elektrificirani samodejni menjalnik z dvojno sklopko. Številke pomenijo precejšnjo razliko v primerjavi z manj zmogljivimi izvedbami, predvsem pri vključevanju v promet in prehitevanjih. Elektromotor omogoča takojšen odziv ob speljevanju, zato se avtomobil kljub veliki masi ne zdi okoren. Njegova dodatna moč je uporabna predvsem pri vsakodnevni vožnji, ne zgolj pri merjenju pospeškov.
Prostornost ostaja ena pomembnejših prednosti Grandlanda
Z dolžino 4,65 metra, širino 1,905 metra in višino 1,665 metra Grandland ponuja dovolj prostora za družinsko uporabo. Medosna razdalja meri 2,784 metra, kar se pozna predvsem pri prostoru za potnike na zadnji klopi. Voznik in sprednji sopotnik sedita razmeroma visoko, preglednost iz avtomobila pa je dobra. Pomembno je tudi, da priključnohibridni pogon ni bistveno omejil uporabnosti prtljažnika. Ta ponuja 550 litrov osnovne prostornine, ob podrtih zadnjih sedežih pa do 1.645 litrov. Za družinski avtomobil, ki mora poleg vsakodnevnih opravkov omogočati tudi daljša potovanja s prtljago, je to pomemben podatek. Grandland tako kljub dodatni bateriji ohranja uporabnost, ki jo kupci pričakujejo od avtomobila tega velikostnega razreda.
Fizične tipke so prednost, vozniški pomočniki pa niso vedno prepričljivi
Notranjost Grandlanda je zasnovana pregledno, z dovolj velikima zaslonoma in razporeditvijo upravljalnih elementov, ki ne zahteva, da voznik vsako funkcijo išče po menijih. Opel je pod osrednjim zaslonom ohranil nekaj fizičnih tipk, kar je pri vsakodnevni uporabi dobrodošlo. Tudi upravljanje menjalnika je preprosto, čeprav njegova prestavna ročica ni posebej izvirna in spominja na rešitve iz drugih avtomobilov skupine Stellantis. Več pripomb si zaslužijo nekateri elektronski vozniški pomočniki. Sistem za ohranjanje voznega pasu zna biti na lokalnih cestah pretirano aktiven in z opozorili posega v voznikovo izkušnjo. Bolje se obnese opozarjanje na prekoračitev hitrosti, ki je manj vsiljivo in ga je mogoče preprosto izključiti. Na avtocesti je na voljo tudi pomočnik za samodejno prehitevanje, pri katerem voznik s smernikom nakaže namero in manever potrdi s tipko OK. Sistem nato samodejno izvede menjavo pasu, vendar je pri tem tako previden in počasen, da njegova praktična uporabnost ostaja omejena. Med testom je zadostoval en preizkus, po katerem se je običajno ročno prehitevanje izkazalo za bolj smiselno izbiro.
Baterija s 17,9 kWh omogoča približno 60 kilometrov električne vožnje
Priključnohibridni Grandland uporablja baterijo s kapaciteto 17,9 kWh, ki omogoča, da avtomobil del vsakodnevnih poti opravi brez delovanja bencinskega motorja. V praksi je bil električni doseg približno 60 kilometrov, kar lahko zadostuje za večino dnevnih voženj med domom, službo in drugimi opravki. Toda takšen doseg ima dejansko vrednost predvsem takrat, ko voznik baterijo redno polni. Grandland podpira polnjenje z izmeničnim tokom z močjo do 6,6 kW, medtem ko hitrega polnjenja z enosmernim tokom ne omogoča. Zaradi tega je najbolj logična uporaba povezana z domačo polnilnico ali drugim redno dostopnim polnilnim mestom. Voznik, ki avtomobil priklopi vsak večer, lahko večino krajših poti opravi na elektriko in bencinski motor uporablja predvsem na daljših razdaljah. Če takšne možnosti nima, ostane električni del pogona precej manj izkoriščen.
Na testu je Grandland porabil 5,9 litra bencina na 100 kilometrov
Testna poraba ponuja nekoliko drugačen pogled na priključnohibridni pogon od podatkov, ki jih proizvajalci običajno izpostavljajo v tehničnih specifikacijah. Med približno 700 kilometri prevožene poti je bil Grandland priključen na polnilnico le dvakrat, zato je večino testnega obdobja deloval kot klasičen hibrid. Povprečna poraba bencina je znašala približno 5,9 litra na 100 kilometrov. Za skoraj 1,9 tone težak družinski športni terenec je to soliden rezultat, vendar hkrati kaže, kako pomembno je razlikovati med porabo ob rednem polnjenju in porabo pri pretežno hibridni vožnji. Tovarniški podatki navajajo kombinirano porabo približno 2,3 do 3,4 litra bencina ter 19,8 do 24,8 kWh električne energije na 100 kilometrov. Takšni podatki predpostavljajo uporabo električnega dela pogona, zato jih ni mogoče neposredno enačiti z rezultatom avtomobila, ki večino časa vozi brez zunanjega polnjenja baterije. Testnih 5,9 litra tako predvsem pokaže, kakšno porabo je mogoče pričakovati pri načinu uporabe, ki ne izkorišča celotnega potenciala priključnega hibrida.
Dodatnih 300 kilogramov vpliva na smiselnost pogona
Ena pomembnejših razlik med priključnohibridnim in običajnim hibridnim Grandlandom je masa. Testirana različica tehta 1.896 kilogramov, dovoljena skupna masa pa znaša 2.460 kilogramov. V primerjavi s klasičnejšo izvedbo priključni hibrid prinaša približno 300 kilogramov dodatne mase, kar ni zanemarljivo. Ta razlika se sicer ne kaže kot izrazita pomanjkljivost med običajno vožnjo, saj elektromotor s takojšnjim navorom učinkovito pomaga pri speljevanju in pospeševanju. Prehodi med bencinskim in električnim pogonom so večinoma skoraj neopazni, podvozje pa ostaja dovolj čvrsto, da avtomobil v ovinkih ne deluje pretirano zibajoče. Volan je natančen, čeprav je celoten občutek pri vožnji bolj usmerjen v udobje kot v športnost. Težava dodatne mase je zato predvsem v razmerju med koristjo in stroškom. Kadar voznik baterijo redno uporablja za električno vožnjo, ima dodatna masa jasen namen. Če večino kilometrov prevozi brez polnjenja, pa avtomobil prevaža precej dodatne tehnike, katere prednosti le delno izkorišča.
Grandland PHEV stane več kot 40.000 evrov, zato je pomemben tudi način uporabe
Vstopna cena priključnohibridnega Grandlanda znaša približno 40.660 evrov, testni avtomobil pa je stal 43.400 evrov. Za ta znesek kupec dobi prostoren in udoben družinski športni terenec z zmogljivim pogonskim sklopom, uporabnim prtljažnikom in možnostjo vsakodnevne vožnje na elektriko. Toda višja nakupna cena pomeni, da se vprašanje gospodarnosti ne konča pri podatku o porabi bencina. Pomembna sta tudi dostopnost polnjenja in delež kilometrov, ki jih je mogoče prevoziti brez uporabe bencinskega motorja. Pri vozniku, ki se vsak dan vozi na krajših razdaljah in ima možnost domačega polnjenja, lahko priključni hibrid ponudi precej drugačno izkušnjo od običajnega bencinskega avtomobila. Pri vozniku, ki večinoma opravlja daljše poti in baterijo polni le občasno, pa se razlika v uporabnosti zmanjša. Prav zato je pred nakupom pomembneje oceniti dejanske vozne navade kot se osredotočiti izključno na sistemsko moč ali uradno kombinirano porabo.
Končna ocena: dober avtomobil, vendar priključni hibrid ni najboljša izbira za vsakogar
Opel Grandland Plug-in Hybrid je prepričljiv predvsem kot prostoren družinski avtomobil, ki mu električni pogon doda več odzivnosti, tišjo vožnjo in možnost opravljanja krajših poti brez uporabe bencina. Njegove prednosti so udobno in stabilno podvozje, dobra prostornost, dovolj velik prtljažnik in zmogljiv pogonski sklop. Med slabostmi izstopajo velika masa, višja cena in nekateri pretirano aktivni vozniški pomočniki. Ključna omejitev pa ni tehnična, temveč uporabniška. Priključnohibridni Grandland je najbolj smiseln za voznika, ki lahko baterijo redno polni in dejansko izkoristi približno 60 kilometrov električnega dosega. Testna poraba 5,9 litra na 100 kilometrov dokazuje, da se avtomobil tudi ob redkejšem polnjenju lahko uporablja razmeroma gospodarno, vendar pri takšnem načinu uporabe precejšen del potenciala priključnohibridnega pogona ostane neizkoriščen. Za voznike brez zanesljive možnosti polnjenja je zato samopolnilni hibrid lahko racionalnejša izbira. Grandland PHEV svojo dodano vrednost najbolje pokaže takrat, ko električni pogon ni samo dodatna možnost, ampak pomemben del vsakodnevne vožnje.